Navijanje (overclocking) procesorja, rama in matične plošče na AMD Athlon XP platformi.

No pa smo tu. Tole bo drugi vodič. Poskusil bom na hitro razložiti cel postopek navijanja procesorja, rama in matične plošče, na Athlon XP in pa starejših Pentium 4 sistemih. V bistvu bom razložil na primeru mojega prejšnjega sistema:

  1. procesor: Athlon XP 2500+ (mobilna različica)
  2. matična plošča: DFI Ultra Infinity
  3. ram: Twinmos Speed Premium z novimi CH-5 čipi

Kaj sploh je navijanje?

Navijanje ali overclocking po angleško, pomeni višanje frekvence delovanja ene ali več računalniških komponent. Nekdo je nekoč rekel: “If it has a clock it can be overclocked”. In verjetno ima prav.

Kaj bomo navijali?

Navijali bomo:

  1. procesor – Frekvenco procesorja (v nadaljevanu CPU) določa frekvenca zunanjega vodila po angleško frontside bus (v nadaljevanju FSB) in množilnik. Frekvenco procesorja dobimo, če pomnožimo FSB x množilnik. v našem primeru: 166,666 MHz x 11 = 1833 MHz. Ja prav ste prebrali 1833 MHz in 2500 kot bi lahko sklepali po imenu procesorja. Amd in zadnje čase tudi Intel poimenujeta svoje procesorje z drugačnimi imeni od njihove frekvence. V tem primeru naj bi oznaka 2500+ pomenila da je primerljiv z intelovim procesorjem, ki tiktaka pri 2500 MHz.
  2. ram – Frekvenco rama določata FSB in in delilnik. V našem primeru torej 166,66666 x 1 = 166,6666. Ram bi lahko delal tudi na 100 MHz ali 133 MHz, vendar pa je vsaka nastavitev drugačna od 1:1 VELIKO počasnejša od 1:1. Zato bomo v nadaljevanju uporabili tole formulo: ram Mhz = FSB
  3. matično ploščo – V bisvu bomo navijali tako imenovani severni most po angleško north bridge (v nadaljevanju NB). To je največji čip na matični plošči. V njem se nahaja memory controler, ki skrbi za komunikacijo procesorja z ramom in je osnova za vse frekvence (CPU, rama, AGP, PCI,…) računalnika.

Hlajenje

Najprej je treba povedati par besed hlajenju. Praviloma se vsaka stvar bolje navija če je hladnejša. Praviloma čipom pašejo temperature okoli -100°C. Take temperature so dosegljive samo z ekstremnim hlajenjem. Kakršno koli hlajenje boste izbrali bo ta odločitev zelo vplivala na navijalski potencial komponent. Prevelika vročina pa ne uniči samo navijalskega potenciala, ampak lahko ubije tudi dotični čip. Zato je potrebno pri navijanju VEDNO paziti na temperaturo komponent. Na žalost pa v tem primeru to ni najlažje, saj ima samo procesor vgrajeno termalno diodo (termometer). Temperaturo procesorja tako lahko vidimo s programom kot je Motherboard Monitor (tega uporabljam sam). Priporočam temperature nižje od 60°C.

Napajlnik

Druga stvar, ki lahko drastično vpliva na zmožnost navijanja je napajalnik. Napajalnik ni nikoli dovolj močan. Imeti mora čim več A na pomembnih linijah: +3,3V, +5V, +12V. Sam uporabljam 480W Tagan za začetek pa bo dober tudi LC Power 550W. Priporočam pa napajalnik s:

  • 30A ali več na +3,3V (moj ima 28A)
  • 40A ali več na +5V (moj ima 48A)
  • 20A ali več na +12V (moj ima 28A)

Vse ti podatki pišejo na škatli ali pa na samem napajalniku.

Napetost

Poleg temperature na stabilnost delovanja vpliva tudi napetost čipa (CPU, NB, ram). Pri višji napetost lahko dosežemo višje frekvence. Na žalost pa napetost prinese tudi višjo temperaturo. Kar pomeni, da ima napetost pozitiven in negativen učinek na navijanje. Pravilo pa velja da je za višje navitje vedno potrebna višja napetost. Poleg povišane temperature, ki je škodljiva, pa tudi sama napetost škoduje. Athlon XP 2500+ deluje privzeto na napetosti 1.65V, ram na 2.6 ali 2.7V in NB na 1.6V. Za CPU priporočam največ 2.0V, za nb koikor pač omogoča matična 1.9V v mojem primeru. Za ram pa je to precej odvisno od čipov ki jih ima. Moji CH-5 čipi se najboje počutijo pri 3.2V. Večina matičnih plošč pa itak ne omogoča tako visokih napetosti. Za večino vas bo 2.9V največ kar lahko daste ramu. Tudi napetosti lahko spremljamo z MBM.

Kaj potrebujemo

  1. Program za testiranje stabilnosti sistema: Prime95
  2. Program za testiranje stabilnosti rama: Memtest86+
  3. Program za hitro testiranje stabilnosti sistema: Super Pi Mod
  4. Program za spremljanje temperature in napetosti: Motherboard Monitor
  5. Matično ploščo ki omogoča spreminjanje FSB, napetosti,…
  6. Tale vodič in veliko potrpljenja

Navijanje

Ideja je spreminjati čim manj parametrov na enkrat in testirati stabilnost s prej omenjenimi programi.

  1. Procesor
    Najprej prižgemo računalnik in pritisnemo DEL. S tem pridemo v BIOS. Če matična plošča omogoča najprej damo ram na nek delilnik najboljše na 100 MHz. S tem smo ram izključili iz enačbe. Potem dvignemo FSB za 10 MHz (176). Gremo v Windows in poženemo Super Pi Mod 1M. Če se ne zgodi nič (stvar se zračuna), računalnik resetiramo, gremo v bios in spet povečamo FSB za 10 MHz. To ponavljamo dokler se ne sesujejo Windows-i ali pa Super Pi javi napako. Ko se to zgodi v BIOSU povečamo napetost procesorja (Vcore) za 0,025V (ali karkoli je najmanjše povečanje). Torej je sedaj napetost procesorja 1,675V. Spet ponavljamo prejšnje korake. Ko spet pridemo do nestabilnosti (Super pi javi napako), spet povečamo napetost procesorja. To počnemo dokler:

    • Temperatura procesorja ne preseže 60°C ko računa Super Pi
    • Napetost procesorja ne doseže 1.85V (vem, da sem prej rekel, da lahko gre napetost do 2.0V, ampak 1.85V bo za začetek, ker imaste verjetno slabo zračno hlajenje dovolj)

    Ko je en od pogojev izpolnjen gremo v Windows in poženemo Prime95. Izberemo torture test in blend. Program bo delal dokler ne najde napake, ali pa ga ročno ustavimo. Ko program najde napako zmanjšamo FSB za 5 MHz. To ponavljamo dokler Prime ne lavfa ene 9h. Če hočete biti res prepričani da je računalnik stabilen, naj dela 13+h.

    Vse zgoraj napisano velja če je procesor zaklenjen (pomeni da ne omogoča spreminjanja množilnika). Če je procesor odklenjen spustimo FSB na 100 in zvišamo množinik na npr. 14. Ram obdržimo 1:1 (in tako tudi dela na 100 MHz). Od tu naprej pa je postopek enak kot pri zaklenjenem. Torej višamo FSB in sproti testiramo stabilnost, ter po potrebi povišamo napetost.

  2. Ram
    Zdaj vemo najvišjo stabilno frekvenco procesorja. Na primer, da je to 2400 MHz oz. 218 MHz x 11 pri napetosti 1.8V. FSB spustimo nazaj na 166 napetost pa pustimo kot je (torej 1.8V). Pripravimo disketo ali CD z memtest86+. Podobno kot prej višamo FSB po 10 MHz. Le da tokrat stabilnosti ne testiramo v Windows-ih, ampak z memtestom. To pomeni, da damo CD v računalnik in ga znova zaženemo (če ni nastavljeno je treba nastaviti, da se sistem zažene najprej is CD-ja). Ko se začene memtest pritisnemo c->1->3->5->ENTER->0. To bi moralo izbrati samo test 5. Pustimo da naredi približno deset testov. Če ne najde napak pritisnemo ESC in povišamo FSB za 10. Ko najde napake povišamo napetost na ramu (Vdimm) za najmanjšo možno vrednost (npr. iz 2.6V na 2.7V). To počnemo dokler se ne zgodi:

    • Da memtest najde napake,
    • ali dosežemo FSB 218 Mhz.

    Prvo pomeni, da je ram nestabilen in ker smo prišli do največje napetosti ki jo matična plošča omogoča je treba zmanjšati FSB. To počnemo v 5 MHz korakih dokler memtest brez napake ne naredi več kot 100 loop-ov. V drugem primeru pa smo prišli do najvišje stabilne frekvence procesorja in nadaljne višanje FSB bi privedlo do nestabilnosti s strani procesorja, če tudi bi ram zmogel še več.
    To vse velja za zaklenjen procesor (ne da se spreminjati množilnika). Če pa imamo odklenjen procesor spustimo množilnik na 5 in naredimo prej opisani postopek, s tem da se nam sedaj ni treba ustaviti na določenem FSB. Pridemo torej lahko do npr. 230 FSB.

  3. Matična plošča
    V obeh primerih višamo FSB in s tem navijamo tudi matično ploščo oz. bolj natančno NB. Vendar pa veliko matičnih plošč ne omogoča višanja napetosti NB. V tem primeru ne moremo narediti nič. Če pa naša matična plošča to omogoča, lahko vsakič ko naletimo na nestabilnost in je ne popravi višanje napetosti na ramu ali procesorju povečamo napetost NB da vidimo, če to odpravi napake. Če jih ne lahko napetost na NB damo nazaj.

Testiranje celotnega sistema

Ko smo navijali samo procesor smo prišli do 218 x 11 (2398 MHz) in 1.8V. Ram se je ustavil na 215 Mhz in 2.8V. Nastavimo torej FSB na 215, ram na 1:1 (215 MHz) in 2.8V, procesor je tako na 2365 in 1.8V. Če imamo odklenjen procesor nastavimo na nek kompromis med ramom in procesorjem. Na primer 227 x 10.5 (2383 MHz). Pri teh nastavitvah spet poženemo Prime95. Če dela brez napak vsaj 9h imamo stabilno navitje in lahko začnemo uživati v sadovih dela (igrat igre ;) ). Če pa prime javi napako moramo zmanjšati FSB za 5 MHz. In to ponavljati dokler prime ne dela brez napak.

Timing-i

Treba je povedat še besedo ali dve o tako imenovanih timingih. V delu o ramu nisem omenil timingov da ne bi še bolj zakompliciral že tako komplicirano temo. V resnici so timingi precej odločilnega pomena za navijanje in tudi precej dodajo (odvzamejo) hitrosti sistema. Kaj je treba vedeti o timingih in kje se spreminjajo: Klik! Za večino bodo dobri timingi 2,5-3-3-11. Karkoli nižje od tega je boljše, je pa treba za to imeti prave rame (bh-5 ali ch-5 čipi), in veliko napetost 3V+. Moji Twinmos Speed Premium grejo z 2-2-2-8 do nekje 240 MHz pri 3.3V. Kot sem že prej rekel so timingi lahko odločilni za navijanje. Tako lahko, ko pridemo do nestabilnosti in napetosti na ramu (Vdimm) ne moremo več dvigniti, spustimo timinge. Najprej na 2,5-3-4-11, potem 2,5-4-4-11, 3-4-4-11,… Ali obratno jih lahko zategnemo če FSB (zaradi procesorja ne gre više, ram pa bi lahko še šel): najprej na 2-3-3-11 potem 2-2-3-11, 2-2-2-11.

Kaj naredim če gre kaj narobe?

Po vsej verjetnosti ne bo šlo narobe nič (če boste seveda upoštevali moj vodič). Ker pa ga ne boste, še par nasvetov:

  • Če se računalnik prižge ampak na zaslonu ni slike, szto po vsej verjetnosti nastavili FSB na 300 ali kaj podobnega. Najbolj elegantno se iz tega rešimo če računalnik ugasnemo, počakamo par minut, potem pa držimo INSERT ko pritisnemo gumb za prižgat. Če je šlo vse po sreči bi se računalnik moral prižgat s FSB na 100. Hitro v bios in popraviti napako.
  • Če gor opisana metoda ne dela, je najboljša rešitev (in ta dela vedno, razen če je neki dokončno uničeno), zbrisati CMOS. V knjigici ki je prišla zraven matične plošče mora biti označen “CMOS clear jumper”. Prestavimo ga na druga dva pina, počakamo minuto ali pet, ga damo nazaj in prižgemo računalnik. Postavit bi se moral s tovarniškimi nastavitvami. Priporočam da najprej nastavite “Set optimised defaults” in šele po ponovnem zagonu spet začnete mučiti vaš mlinček.

Moji rezultati

Sam sem s takim postopkom prilezel do ene 240 MHz za rame in 2600 MHz za procesor. Na koncu sem 24/7 imel 230 x 11.5 (2645 MHz). Kar je kr v redu.

Zadnje besede

Navijanje ni za vsakega. Najboj smešno pa je, da navijanje stane. Če hočeš resno naviti karkoli, je treba kupit kvalitetne komponente (ki stanejo), kvalitetno hlajenje (spet stane),… Največ pa je odvisno od sreče. Torej sreče pri izbiri komponent. Jaz sem procesor, ki bi šel 2600 MHz iskal par let.

Pa še to: Če vam kaj exsplodira, se zažge, ali pa umre najljubša zlata ribica (zaradi navijanja) nisem jaz kriv!

B