Še malo slik iz teherana

March 5th, 2006 by blaze

Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us

Svetovni pokal v Teheranu

March 4th, 2006 by blaze

Mogoče je kdo slišal, so naši tekmovalci šli na tekmovanje v teheran. To kar sledi sem dobil po mailu od Sebastijana Piletiča in objavljam v celoti, ker je dober opis kako stvari so na bližnjev vzhodu, pa še smešn je…

Tehran, 3.3.2006

Uf! To kar se mi (nam) je danes dogajalo me kar nagiba nad računalnik, da napišem memoare in delim izkušnjo s tistim ki se mu bo to ljubilo brati. Torej kje naj začnem. Kar na sredini.

Najprej dejstva:

1. gre za tekmo svetovnega pokala

2. tekmovanje je v Iranu

3. Iran je muslimanska država

4. pesek, hribi, črne brade, rute na glavi, nasmešek na obrazu…

Urnik tekmovanja je bil predstavljen že prvi dan na tehničnem sestanku. Prvi tekmovalni dan bi naj izgledal približno tako:

15.00 otvoritev

16.00 I. turnus

18.00 II turnus

Glede na to, da potrebujemo 30 min od hotela do dvorane, so organizirali prevoz iz hotela ob 13.30 (za vsak slučaj, da ne zamudimo otvoritve) in da bo sigurno, da štartamo ob pol dveh, nas naročijo v recepciji ob 13.00. Čakamo torej ob enih, da na koncu štartamo ob dveh, ker se manjša zamuda pač lahko vsakemu zgodi. Na otvoritev seveda nismo zamudili, sicer pa se je tako ali tako vse skupaj začelo komaj ob 15.15. No, potem se je otvoritev začela in vse tekmovalce so kot se šika postavili na parter, da jih vsi gledalci vidijo. Seveda se ob takšnih prilikah splača govoriti, peti in brati koran (saj te veliko ljudi posluša) in zato so vsem možnim ljudem (seveda samo moškega spola) dali to priložnost. Skratka, po približno 40. min so reveže na parterju poslali v ogrevalno dvorano (v kateri je bilo čisto novo še neuporabljeno orodje) in čez 10 min, bi se naj po urniku začelo tekmovanje. Še sreča, da se vsakemu lahko pripeti rahla zamuda. To je tokrat šlo nekoliko na roke tudi tekmovalcem v prvem turnusu, saj se je tekmovanje zaradi kulturno-umetniških točk, ki so sledile govorom, petju in branju korana, pričelo komaj ob 16.30. Tekmovanje je tako steklo kot po maslu. Vsaj pri prvem tekmovalcu. Zgodilo se je namreč to, kar smo vsi pričakovali – računalniki niso delali. Splet okoliščin je pač nanesel, da so še 10 min pred začetkom tekmovanja iz monitorjev viseli kabli, na velikih LCD zaslonih pa je pisalo: no signal. Teževico so seveda hitro popravili, pa se je kljub temu prva menjava zavlekla na eno uro. Ni kaj, v eni uri končana menjava na kateri je na dveh orodjih tekmovalo po 6 tekmovalcev je svojevrsten rekord. Mi smo pa počasi začeli preračunavat kdaj se bo prvi turnus končal, da bomo v drugem na vrsti tudi mi. Seveda je po odpravljeni računalniški težavici steklo vse gladko, naslednja menjava je bila končana že v 45. mnutah. Skratka, prvi turnus se je končal po rekordnih štirih urah. Ob 20.30 smo si rekli, da zdaj je pa počasi na vrsti naša skupina. No, in res počasi, kajti med dvema turnusoma si je potrebno odpočit in sledilo je 30 min pauze. Kar se tiče sodnikov pa je to bila res edina resnica. Oni so si počitek res zaslužili.

Sicer pa so sodniki zgodba za sebe. Kot vemo je sodniška komisija eden ključnih dejavnikov za izvedbo dobrega tekmovanja. Še posebej če gre za tekmovanje svetovnega pokala. Tokrat se je ponovno izkazalo da je FIG-in mačehovski odnos celo do »lastnih« prireditev več kot očiten. Prepričati nacionalne zveze, da na lastne stroške pošljejo svojega sodnika v državo kot je Iran je pač težko. Iz tega sledi to, da je sodniška komisija sestavljena popolnoma neregularno. Preprosto v pravilniku o izvedbi svetovnih pokalov piše, da lahko na tekmovanjih za svetovni pokal sodita samo dva sodnika iz iste države. Tukaj ni bilo druge izbire, kot pa da vključijo še nekaj lokalnih matadorjev, ki bodo z veseljem krojili resnico na tako pomembnem tekmovanju. V dveh sodniških komisijah je bilo vključenih kar 7 iranskih sodnikov. Če se ne motim to ni dovoljeno. Ali so imeli opravljen mednarodni sodniški izpit se ne ve še dan danes. Je pa res, da jih je bilo potrebno opomnit, da se tekmuje po pravilniku 11. ciklusa. Ali pa vsaj tiste, ki niso bili na tehničnem sestanku, kjer smo to isto prepričevali že trenerje. Nekateri so se izgleda zelo težko ločili od pravilnika, ki je bil v veljavi do konca leta 2005. Še sreča da si je Enis na treningu vzel toliko časa, da je reprezentancam sestavljal vaje, za trenerje pa pripravil kratko lekcijo iz novega pravilnika. Tako so nekateri tekmovalci prekosili same sebe, ko so prvič na tekmovanju prejeli preko 9 točk. Predstavniki FIG so se tega problema verjetno že prej zavedali in so zaradi tega zelo radi ostali doma in v njihovo vlogo postavili nekega nizozemskega sodnika. Verjetno so izbrali najega prav zato, ker so njegove organizacijske sposobnosti na nivoju irancev. Tako naprimer štartne liste za kvalifikacije še sedaj nimao čeprav je tekmovanja že zdavnaj konec. Dobili pa je niso niti sodniki, tako da so tekmovalci nastopali po poljubnem vrstnem redu. To da so na nekaterih orodjih nastopali tudi po trije iz iste države ni potrebno posebej omenjat saj ni bilo nobenega, ki bi jih na to nepravilnost opozoril. Ali pa to, da smo dobili štartne številke in še sedaj ne vemo katera številka pripada Aljažu in katera Mitji. Da bi državi kot je Iran pomagali pri organizaciji tekmovanja in prej vsaj preverili če je vse na svojem mestu in pripravljeno, se je FIGovcem zdelo seveda odveč. Najbolje jih je prepustit samim sebi (in nesposobnemu nizozemcu) pa da vidimo kaj bo.

Tekmovanje je seveda šlo naprej, čeprav se je velika večina publike že odpravila domov. Od publike pa je sicer ostalo največ žensk, ki so seveda sedele z rutami naglavi v zgornjem delu tribun in zelo glasno navijale. Njihovi možje so malo tišje sedeli v spodnjih vrstah. Da bi se pomešali ne pade na pamet nikomur, kazen je namreč prestroga (zapor, denar in palica po hrbtu – lahko tudi v drugem vrstnem redu). Ob skoraj natančno 21.00 se je začel drugi turnus. Ni bil rekordne dolžine, je pa z dvema urama in 15 minutami za vzgled marsikateremu tekmovanju. Je pa res, da so nekje na začetku drugega dela pogruntali, da je mogoče kdo od udeležencev že lačen, saj nas velika večina zaradi velike časovne stiske ni uspela pojesti kosila. Na tribuno so nasmejani prinesli sladke biskvitke ter vodo. Ni kaj če si cel dan brez hrane tudi to pomaga. Konec koncev je pomagalo tudi Mitji in Aljažu saj sta oba zelo korektno izvedla svoje vaje. Mitja je z oceno 16,025 daleč najboljši (kot vedno), Aljaž pa je s 15,015 zostal za austrijcem, ki pa kar verjeti ni mogel da je dobil višjo oceno kot svetovni prvak na tem orodju.

Uradnih rezultatov seveda ša do sedaj nismo dobili (tako kot nismo dobili večerje, ker smo bili prepozni), tako da v tem trenutku ne vemo kakšni so ostali rezultati.

Po 11 urah (zelo, zelo, zelo) nizko kavalitetne gimnastike smo ostali presenetljivo dobre volje. Ugotovili smo, da če bi pripeljali zraven mladinsko reprezentanco bi brž čas imeli še kakšnega finalista (verjetno na vsakem orodju). Ugotovili smo tudi, da gimnastika v Pakistanu ni ravno na zelo visokem nivoju. Ugotovili smo, da se iranci zelo radi slikajo z vsakim, ki ni njihove rase, pa čeprav noben ne ve, da se slika s svetovnim prvakom. Ugotovili smo tudi da bi se nam finančno bolj splačalo piti nafto (0,1 US$/l) kot pa vodo (0,15 US$/l). Sicer pa smo ugotovili tudi, da so iranci zelo prijazni ljudje in da je tukaj bolj oaza miru kot kjerkoli v Evropi. Da ugotoviš kako smo podvrženi informacijam (pristranskih in senzacij željnih) medijev moraš priti sem in se prepričati na lastne oči. Sicer jim organizacija na nobenem nivoju ne štima, se pa zato nič ne sekirajo in imajo verjetno najmenjše število infarktov na svetu (in največje število nasmeškov).

Je pa res, da brezalkoholna država lahko tudi slabo vpliva na ljudi. Če bi namreč bil blizu kakšen hladen pir, bi bilo to nakladanje bistveno krajše.

pile

Ša slike:

Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us

Siriana

March 2nd, 2006 by blaze

Pejte gledat ta film. Resno. Je en najbolj kul filmov kar sem jih vidu.

Rad bi šel v ZDA in prisilno posedel vse rednecke in jim pokazal ta film. Če bi se še upirali bi jim pokazal še kakšnega. Kdaj bo Amerika dosegla kritično maso ljudi, ki imajo oči odprte? Jaz ne morem več čakat…

B

Hardware nasvet št. 1: Kako posodobit moj bogi računalnik v letu 2006

February 27th, 2006 by blaze

Ker me moja mašina zadnje čase neki zajebava…:

Pri visoki napetosti (Vcore nad 1.825V) zmrzuje. Čeprav preživi 13 ur mučenja s Prime95 in je torej stabilen nenapovedano zmrzuje. Ker je procesor en boljših saj zmore tudi 2700 MHz in več me dejstvo da ne morem uporabljati višjih napetosti pošteno jezi. Kriva je verjetno plata, pri kateri se verjetno vključuje prenapetostna zaščita (moje skromno mnenje).

…je treba nekaj naredit.

Problem je da socket A matičnih plošč praktično ni za dobit, sploh pa ne NFII Ultra Infinity. Jaz pa nujno rabim Vdimm 3.2V ali več. Šele pri tej napetosti moji rami prav zaživijo in zmorejo zategnjene timinge (2-2-2-8).

Drugi problem je da imam 70k vredno grafično kartico na AGP vodilu nove socket 939 matične plošče pa nimajo več AGP vodila. Ali pač?

Tukaj pa vstopi Asrock proizvajalec poceni matičnih plošč s svojo 939 Dual-Sata2 matično ploščo. Ta izredno kul plata ima AGP in PCI express vodilo. To pomeni, da lahko obdržim vse komponente in razen seveda procesorja in matične plošče.

Nakupovalni listek:

939 Dual-Sata2 – 15.700 SIT

OCZ DDR Booster – 9.990 SIT (tole lahko lastniki slabih ramov ali TCCD ramov izpustite)
3200+ Venice – 42.100 SIT

EK-Wave Amd64 – 10.500 SIT (tukaj pride namesto bloka pač nek zračni hladilnik npr. Tuniq Tower)
Skupaj: 78.290 SIT

Stare komponente prodam za ~30.000 SIT in je potem investicije za 48.290 SIT.

Torej ne malo denarja. In to je tudi edini razlog, da tipkam tole namesto, da bi šravfal po novi plati…

B

Fall Out Boy

February 27th, 2006 by blaze

Tale tip sploh ne zna govort. Me prov zanima če to za nalašč al res tko govori…

Najprej poglej video, pol pa še enkrat poslušaj in preber kaj res poje.

Besedilo je v bistvu dost v redu.

Kul.

B

Slovenija ali ne Slovenija

February 27th, 2006 by blaze

Od Nine kolega je na obisku v Sloveniji. Zdej živi v Angliji. Tje je šel lansko leto jeseni. Fant nekako ni našel mesta in dela zase v ljubljeni domovini. Potem pa ga je povabil k sebi kolega iz VB. Tip ima tam stanovanje in dovolj prostora za oba. Ker ni imel kej za zgubit je pač šel. Obljubljeno bu je bilo da bo z lahkoto dobil dobro plačano delo.

Ko sem slišal tole sem jasno reku “Bed mu bo.” Ker sem trdo verjel, da pač zunaj ni kaj dosti boljše kot prinas. Dal sem mu par mesecev, da se ves lačen vrne nazaj. Zdaj bom pa očitno moral pojesti svoj klobuk. Stvari so se odvile precej drugače.

No na začetku je bilo res malo podobno kot sem predvideval. Po naklučju je tip iz anglije malo po prihodi našega junaka zgubil službo. Tako da sta bila oba brez dela. Nekaj je bilo tudi lakote. Potem pa je dobil službo, najprej mislim da je prevajal iz angleščine v nemščino. In poba nima pojma o nemščini, pa vseeno veliko več kot ljudje tam. Trenutno pa testira software od mobitelov. Plačan je velik, dal so mu svoj laptop, ma svojo mizo, “igra” se z mobiteli… V glavnem majka. Pravi, da si bo kupil avto, čez par let pa verjetno stanovanje. Fak.

Mene pa zdej zanima zakaj za vraga se jaz šolam in se kle matram za drobiž?!?! Sej zgodba bi se lahko tudi drugače razvila (in se mogoče še bo), ampak kaže zelo dobro.

Nina je rekla, da bova šla v Kanado. Če bi to rekla pred pol leta, bi ji reku “Ah kje”. Zdej pa sem rekel: “Mogoče”…

B

Prvi post!!!

February 22nd, 2006 by blaze

Jeeee!

Ok ravnokar sem usposobil router. (to je tista majhna škatlica z lučkami ki ni modem) ;) Dobil sem ga namreč iz garancijskega popravila (zamenjave). To je zdej že tretji tak router. Torej je bil zamenjan že drugič. Zanimiv je to, da drugače dela odlično (preživi dve muli in še azureus na enkrat) in bi ga (sem ga) priporočil vsem, potem pa kr umre. Gre za SMC7004VBR.

Me je pa tale cela scena z routerjem pošteno razjezila:

Opazim da stvar ne dela. Internet ne dela, mreža ne dela. Rištartam router, računalnik, probam iz druge mašine, nazaj na tovarniške nastavitve… – ne dela.

Kul. Moram it delat in naročim sestrici naj ga nese nazaj. Ga nese nazaj v trgovino in tam ji prodajalec reče naj napiše na zadnjo stran računa svoje podatke. Napiše podatke ingre.

Pokličem naslednji dan in jih pobaram če je mogoče že. Dekle ki se oglasi pravi, da ga nima v računalniku in da verjetno še ni prišel iz trgovine. Ok. Servis je sicer nad trgovino ampak ok. Pokličem naslednji dan in isto dekle spet pravi da ga ni. Malo jezen ji naročim naj pokliče v trgovino in vpraša kje je. Prov. Naj pokličem naslednji dan. Pokličem naslednji dan in tokrat se javi en tip. Ne boste verjeli, ampak routerja NI na servisu. Ne samo to, ves tečen mi pove da on nima nič s tem in naj pokličem v trgovino. Zavrtim telefon in dobim enga drucga tipa v trgovini. Kje je router? Tam že ne. In to mi pove čisto mirno. Pač ni ga. Ga vprašam če lahko pogleda malo okrog. Čez minutko se spet javi in pove da je našel en tak router, in da nič ne piše gor, da če je mogoče ta. Izkaže se da ni. On pa : “Hja en bo dobil router en bo pač mogu kupit novga”. !?!?!?!? Kul. Se vsedem v avto in se iz bežigrada zapeljem na rudnik po sestro, domov po račun in v trgovino. Prideva tja in na srečo je bil tam un tip ki ga je vzel. Mu razložim situacijo, vzame telefon in pokliče servis. Mal napizdi unga človeka in poglej poglej. Router je vendarle tam. ŽE SKOZ JE BIL! In za to da je un tip blagovoljil pogledat po servisu sem se mogu vozit po celi Lj. Fak.

Najbolj me v bistvu razjezi dejstvo, da je blo vsem čist vseen, da so ga zgubil.

Nina je takoj rekla: “To se v Nemčiji nikol ne bi zgodil”. In tokrat ma verjetno prav.

B